Mirana Stanovnika je ena sama volja in trma. Iz Dubaja se je vrnil s počeno medenico. Zdravniki so zmajevali z glavo, pa je vseeno čez dober mesec štartal v Parizu. »Sem edini, ki je na štart prišel poškodovan in reli končal zdrav,« se šali. V puščavi je skupil poškodbo obeh ramen, komolca, zbolel za gripo in angino, zaradi prevelikega odmerka tablet so ga pestile želodčne težave. Takole opisuje dan v svojem dnevniku: »Včeraj zvečer sem bolj pozno zaspal. Moral sem popraviti aluminijasto ohišje road booka, potne knjige, in zamenjati akumulator na husqvarni. Zaradi neznosnih bolečin po vsem telesu in pekočega občutka v želodcu nisem kaj prida zajtrkoval, spil sem le skodelico kakava, to je bilo tudi vse. Preprosto nisem mogel ničesar več spraviti vase, drugače bi bruhal. Gripa, ki mi uspešno pobira moči, se še ni vdala. Vsekakor pa se nisem vdal niti sam, želim priti do Dakarja. Bolje, da sem jaz bolan kot pa husqvarna, saj me ona lažje vozi bolnega, kot jaz zdrav njo nosim.«