SK: Ne, kakor za koga, odvisno od materiala. Eden ima občutljive mišice, drugi sklepe ... Ampak verjamem, da če bi igral zdaj, bi mi bilo marsikaj prihranjeno. Ko sem igral v Nemčiji, sva bila tam samo dva tujca in sem moral igrati s sedmimi protibolečinskimi injekcijami v sklep. Svetovno prvenstvo leta 1990 sem igral s počenim meniskusom leve noge, pa tega niti nihče ni vedel, ker pač nisem imel takega imena, da bi bilo vredno reči: »Aha, Katanec pa igra s počenim meniskusom.« V Göteborgu smo s Sampdorio odigrali finale pokala pokalnih zmagovalcev proti Anderlechtu. V 20. minuti se mi je zavrtelo koleno in je počil meniskus. Pridem z njim, takšnim počenim, na priprave reprezentance in pravi zdravnik: »Ma, to ni nič, to je v redu.« Igral sem s kolenom, polnim vode, in če bo kdo pogledal posnetke tistih tekem, bo lahko ugotovil, da sem imel na nogi ves čas steznik. To ni nikogar zanimalo. Zvezde, tisti, ki dajejo gole, si poškodujejo noht in je že: »Revček, ni mogel streljati na gol, ker si je poškodoval noht.« Ampak tako pač je.