Takšno spoznanje je osnova za nadaljnje delo, kajti čustvene inteligence ne moremo izboljšati čez vikend ali med seminarjem - potrebna je nekajmesečna vaja na delovnem mestu. Če ljudje ne vidijo, da je sprememba vredna, se ne bodo potrudili. Ko je Jack določil področja, kjer se lahko izboljša, in se odločil, da se bo potrudil, sta z inštruktorjem naredila načrt, kako bosta vsakodnevno službo spremenila v učni laboratorij. Na primer, Jack je odkril, da je bil razumevajoč v umirjenih situacijah, toda med krizo je izključil sogovornike. Ta tendenca je zatrla njegovo sposobnost, da je posluša sogovornika v trenutku, ko je to najbolj potreboval. Načrt je od Jacka zahteval, da se osredotoči na vedenje med težavnimi situacijami. Kakor hitro je čutil, da postaja napet, je bila njegova naloga, da takoj preneha govoriti in pusti sogovornika do besede ter šele potem postavlja vprašanja o morebitnih nejasnostih. Bistvo naloge je bilo v tem, da ne sodi vnaprej ali se sovražno obnaša, kadar je pod pritiskom. Sprememba ni bila enostavna, toda s prakso se je Jack naučil nadomestiti izbruhe in nadiranje sogovornika z dialogom. Čeprav se ni vedno strinjal, je vsaj dal ljudem priložnost, da so predstavili svoje stališče. Istočasno se je skušal bolj pozitivno odzivati na neposredno podrejene sodelavce in jih je opozarjal na to, kako njihovo delo prispeva k skupinski nalogi. In odpovedal se je podrobnemu preučevanja njihovega dela. Jack se je srečeval s svojim inštruktorjem vsak teden ali dva, da je ovrednotil svoj napredek in se posvetoval glede posameznih težav. Občasno je Jack sicer opazil, da se vrača na svojo staro taktiko narekovanja tempa - da prekinja ljudi, nenadoma prevzema vodstvo in da ima napade jeze. Skoraj takoj je to obžaloval. Z inštruktorjem sta razčlenila te ponovitve prejšnjih stanj, da bi ugotovila, kaj je sprožilo stare vzgibe, in kaj storiti, ko pride znova do nevarne situacije. Takšni preventivni ukrepi preprečujejo ljudem nove spodrsljaje in jih utrdijo, da ne bi preprosto obupali. V šestih mesecih se je Jack zelo popravil. Njegovi lastni zapisi kažejo, da je zmanjšal število izbruhov od enega na dan, na enega ali dva mesečno. Vzdušje se je hitro popravilo in številke so začele počasi plezati navzgor. Zakaj traja nekaj mesecev in ne samo nekaj dni, da se izboljšajo sposobnosti čustvene inteligence? Zato, ker sodelujejo tudi čustveni centri v možganih, in ne samo neokorteks. Neokorteks, miselni del možganov, se zelo hitro uči tehničnih spretnosti in čistih kognitivnih sposobnosti, čustveni možgani pa ne. Da obvladamo novo vedenje, potrebujejo čustveni centri ponavljanje in vajo. Izboljšanje čustveno inteligence je potemtakem sorodno spreminjanju navad. Možganski procesi, nosilci vodstvenih navad, morajo stare navade nadomestiti z novimi. Pogosteje ko se vedenjski vzorec ponavlja, močnejši postanejo določeni možganski procesi. Na neki točki nova živčna pot postane norma. Ko se je to zgodilo, je bil Jack zmožen brez napora voditi in uporabljati tiste prijeme, ki so bili koristni zanj in za podjetje. Daniel Goleman je avtor Čustvene inteligence (Bantam, 1995) in Delati s čustveno inteligenco (Bantam, 1998). Je sopredsednik Consortiuma for research on Emotional Intelligence in Organizations, ki ima sedež na Rutgers University Graduate school of Applied Psihology, v Piscatawayu v New Yearsyu. Njegov članek » Kaj naredi dobrega voditelja?'' je bil objavljen v novembrski-decembrski številki Harvard Business Reviewa. D. Golemana lahko dobite: goleman@javanet.com.