starih čustvenih spominov in notranjih sporov. Ob njej spoznamo, kaj nas ovira pri tem, da bi se lahko spravili s seboj.« Tradicionalni zdravilci menijo, da znanstveni svet iboge ne razume tako, kot bi jo moral. Stoletja so preučevali njene učinke in zdaj vedo, da lahko pomaga ozdraviti alkoholizem in odvisnost od nekaterih mamil, saj sama ne povzroča prav nobene odvisnosti. »Iboga te ne napeljuje na to, da bi jo želel vzeti,« razlaga babica Bernadette. »Za to, da jo vzameš, moraš biti precej pogumen. Prisili te namreč, da se globoko in iskreno zazreš v svojo notranjost. Znanost o zdravilstvu o njej še ni rekla zadnje besede.« Babica Bernadette je po zaužitju iboge ob prvi posvetitvi, ko je bila še najstnica, videla vso svojo prihodnost, nato pa se ji je povrnilo zdravje. Pod budnim mojstrovim vodstvom je počasi začela uporabljati svoje darove, ker je naposled razumela in sprejela vlogo, ki ji je bila namenjena. Duhovnost ji je odprla pot, da je lahko postala zdravilka. Vse, kar se je naučila od mojstra zdravilca, je posredovala ljudem kot učiteljica, zdravilka in mojstrica obreda iboga bviti ter posvetitve žensk. Njeni ljudje jo kličejo po duhovnem imenu, ki pomeni »Tista, ki so jo dolgo čakali.« »Nič, kar počnem danes, me ne preseneča,« razlaga babica Bernadette. »Vse to sem v duhu videla že pred leti. Ničesar nisem odvzela ali dodala. Vsak si sam zgradi svetišče iz stvari, ki so v njem. Vsi premoremo tihi glasek, ki nam svetuje, kako naj se odločimo in kam naj se obrnemo.« Babica Bernadette je kmalu zaslovela po vsej svoji deželi. Oddelku za tradicionalno zdravilstvo na ministrstvu za zdravje načeluje že od leta 1994. Kot njegova predsednica se je udeležila že številnih mednarodnih konferenc. Zdaj je vdova, mati desetih otrok in babica triindvajsetih vnukov. Gabonske ženske se že stoletja srečujejo v pragozdu, si pripovedujejo zgodbe o videnjih in molijo za dobrobit svojega ljudstva. Babica Bernadette pripoveduje: »Gabonski predsednik vedno pozorno prisluhne, kaj mu imajo povedati stare mame. Vsepovsod okoli Gabona divja vojna vihra, samo pri nas ne.« Ko je prvič spregovorila zbranemu omizju Sveta starih mam, se ji je zdelo kot v snu, je rekla. Vseh trinajst starih mam z vsega sveta je videla že v transu. Vse so bile enakega mnenja. »Duhovi gabonskih pragozdov so nas posvarili, da ni poti nazaj. Ne smemo se več bati. Za to ni več časa. Čas nas kliče. Duh obstaja. Precej močnejši je kot telo. Afriške stare mame pravijo, da je duhovnost pri vseh rasah enaka. Nihče