Te dileme so plod simbolne geografije. Indija na primer ni dojeta kot celina, Evropa pa vendarle je, četudi brez jasno razvidne geografske meje na svojem vzhodu. V odsotnosti tako gorskih verig kakor tudi velikih rek kot naravnih ločnic je bilo treba pač razviti ločnice v registru kulture. To so Evropejci tradicionalno že počeli, saj so v svojih osvajalnih in kolonizatorskih pohodih razdelili svet, potegnili meje in izbrali pokrajinska imena. Tako je tudi mogoče razumeti, da je bila simbolna geografija prežeta s posebnimi vrednotami, spričo katerih sta se polarizirala tudi evropski zahod in evropski vzhod. Vrednostni sistemi potekajo potemtakem predvsem v družbenih strukturah, ne pa na zemljevidih. Evropa postane vidna in nazorno predstavljena šele takrat, ko se vzpostavi v opreki do tega, kar ona sama ni. Umberto Eco je zadel žebljico na glavico, ko je pripomnil, da je Milančan v Italiji, Italijan v Angliji, šele v Ameriki pa spozna, da je Evropejec.