Psihiatrični oddelek mariborske bolnišnice ima prostore v gradu Hompoš (Haus am Bacher) nad Pivolo blizu Zg. Hoč pri Mariboru, ki je bil pozidan verjetno že konec 11. stoletja, saj je leta 1124 omenjen spanheimski ministerial vitez Wernherus de Hvzi (leta 1164 Werinhero de Domo, leta 1174 Pilgrim, leta 1202 Chunradus in Wernherus de Huse, leta 1271 pa Gotskalk s Hompoša), grad pa konec 12. stoletja (med letoma 1193 in 1220) kot castro Hvs. V 13. stoletju je v virih večkrat omenjen kot hiša (haus), leta 1314 kot castrum, leta 1323 sta omenjena hiša in stolp (haus, thurnn, an dem Pacher), leta pa 1334 kot trdnjava (vest). Hompoš je verjetno bil prvotni sedež podravskega mejnega grofa. Konec 13. stoletja so grad pridobili štajerski deželnoknežji fevdniki gospodje Mariborski (leta 1284 se je po Hompošu imenoval vitez Henrik, leta 1305 sta omenjena Kuncel in Rajnpreht s Hompoša, leta 1331 pa Ott von dem Haus der Marchpurger), okoli leta 1348 grof Ulrik Walsee, od leta 1362, ko ga je dobil Hartnid Ptujski, do leta 1438 so ga v deželnoknežjem fevdu imeli gospodje Ptujski, nato so Hompoš dedovali grofje Stubenbergi in ga imeli še v 17. stoletju. Od sredine 14. stoletja do druge polovice 15. stoletja so posest in grad upravljali gradiščani, nato oskrbniki. Leta 1566 je omenjen hompoški oskrbnik Klement Welzer, leta 1572 Vid Heinecker, nato pa je njegov sin Pavel Tiburcij med letoma 1581 in 1594 bil zastavni lastnik gospoščine. V 17. stoletju srečamo na Hompošu Gottfrieda Grabenskega, leta 1635 so grad zavzeli in oplenili uporni kmetje, od leta 1645 je bil lastnik Žiga Sulzburški, nato so ga imele rodbine Walters, Conti, Haidt, Curti, Scalda Sole, med letoma 1751 in 1764 graške dominikanke, nato več lastnikov, med njimi grofje Attemsi. Od leta 1846 je Hompoš imel Alojz pl. Feyrer, leta 1877 ga je kupil grof Johann Anton Nugent-Pallavicini-Centurioni, ki je grad temeljito prezidal in moderniziral ter dozidal vhodni stolp. Od leta 1911 do druge svetovne vojne je Hompoš imela rodbina Pacher pl. Theinburg. Po drugi svetovni vojni je bil v gradu sanatorij za pljučne bolnike. Prvotna stavba je bila visoka trdna hiša palacijske oblike z obzidanim dvoriščem. Kapela je omenjena leta 1314 (in capella castri nostri, quod dicitur Haus). V 17. stoletju je grad obsegal današnji dvonadstropni južni trakt in dvorišče, ki so ga postopoma obzidali z dvema traktoma, grofje Pallavicini pa so mu nadeli današnjo podobo, ti so tudi pozidali stolp na severni strani zasnove.