V Cadizu in vzdolž obale do rta Trafalgar so ljudje opazovali dim in poslušali odmeve strelov. Videli so tudi blisk ob eksploziji na ladji Achille. Na britanskih ladjah pa so imeli druge skrbi. Med bitko jih je rahel veter potiskal proti obali. Mnoge med njimi so bile komaj še sposobne za plovbo in pretila jim je nevarnost, da bodo nasedle na plitvini. Poleg tega je bilo treba poskrbeti za 17 zajetih sovražnih ladij. Nekaj jih je bilo tako poškodovanih, da so nujno potrebovale popravilo. Smrad krvi na palubah je postajal neznosen, zato so segrevali kis in ga polivali po krvavih lužah. Poveljstvo nad britansko floto je prevzel admiral Collingwood. Ukazal je, naj zaplujejo proti Gibraltarju, v upanju, da se bo izognil bližajočemu se slabemu vremenu in plitvini ob obali. Toda vreme se je medtem že spremenilo. Dež, bliskanje, močni valovi in veter take plovbe niso dovoljevali, zajeta ladja Fougueux se je iztrgala iz naveze, treščila ob skale in utonilo je več sto članov posadke. V viharju se je potopila tudi ladja Redoutable, v nevarnosti, da nasedejo, pa so bile tudi druge zajete ladje.