Katalonec, ki je že nekaj dni plezal v steni, je bil mlad Barcelončan. Ime mu je bilo Miguel in kasneje smo nekako dognali, da morda še ni dopolnil niti 20 let. S prijateljem se je napotil v Katmandu in naprej v Langtang, od koder sta se namenila čez Hagen's Col v Tibet pod Šiša Pangmo. Iz dnevnika smo razbrali, da se je njegov prijatelj obrnil že v Nepalu, Miguel pa je nadaljeval pot. Takrat je v svoj dnevnik zapisal: "Prava pustolovščina se začenja!" Pod steno Šiša Pangme je prišel 15. oktobra, kakor smo videli iz baze v lepem vremenu. V dnevnik je zapisal, da gre v steno z zelo lahkim nahrbtnikom in da namerava preplezati švicarsko-poljsko smer, toda pri svojih zelo rosnih letih za himalajca je očitno pozabil na bistveno stvar pri plezanju na najvišje gore sveta, torej na dobro prilagoditev višini. Med dostopom do Šiša Pangme se je najvišje povzpel prav na Hagen's Colu, torej komaj 6000 metrov. To je za tako hiter vzpon in neizkušenega alpinista seveda premalo, saj je samo začetek plezanja v jugozahodni steni na višini okoli 5800 metrov. Takrat nam je postalo jasno, da gre katalonskemu plezalcu hudo za nohte. Tudi pogled na koledar ni pokazal nič dobrega. V steno je vstopil 16. oktobra, torej tri dni pred našim poskusom, vendar se kljub vedno močnejšemu vetru in mrazu ter zato zelo slabim in težkim razmeram za plezanje še ni vrnil. V naslednjih dneh se je veter še stopnjeval, tako da so bili celo šotori v baznem taboru v nevarnosti, da jih bodo močni sunki zahodnega vetra polomili. Takrat smo odšli pod steno, da bi podrli svoje šotore in odšli domov. Z daljnogledom smo prečesali vso steno in še posebej smer, v katero naj bi se podal katalonski plezalec, toda nikjer ga nismo opazili. Barcelončan Miguel je torej izginil na Šiša Pangmi.