Saatchi brezhibno deluje kot mreža. V bistvu vsak pozna vsakogar, vsak si želi, da bi drugemu uspelo. Publicis je v osnovi bolj podjetniško naravnan, vsaka lokalna pisarna deluje neodvisno, kar je zame zelo velik izziv, saj sem zadolžen za pletenje mreže, ki bo nekako združila vse skupaj pod eno streho. Jasno je, da vsi želimo uspeti. Da ima vsak od nas ego. Če te stvari razumeš, lahko ljudem dopoveš, da iz mrežnega načina delovanja izvirajo številne prednosti in koristi. Da je bolje, če se med seboj podpiramo, kot pa da delamo vsak zase.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Saatchi saatchi splošni prislov; nedoločena stopnja
brezhibno brezhibno splošni prislov; nedoločena stopnja
deluje delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
mreža mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
bistvu bistvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
pozna poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vsakogar vsakdo celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želi želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
drugemu drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, dajalnik
uspelo uspeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Publicis publicis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
osnovi osnova samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
podjetniško podjetniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
naravnan naravnan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
vsaka vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
lokalna lokalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pisarna pisarna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
deluje delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
neodvisno neodvisno splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zame zame osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
velik velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
izziv izziv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
saj saj priredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
zadolžen zadolžen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
za za predlog; tožilnik
pletenje pletenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
mreže mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
združila združiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pod pod predlog; orodnik
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
streho streha samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Jasno jasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
uspeti uspeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
ego ego samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Če če podredni veznik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
razumeš razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, ednina
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ljudem človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
dopoveš dopovedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
da da podredni veznik
iz iz predlog; rodilnik
mrežnega mrežen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
načina način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
delovanja delovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
izvirajo izvirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
številne številen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
prednosti prednost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
koristi korist samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolje dobro splošni prislov; primernik
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
med med predlog; orodnik
seboj se povratni zaimek; orodnik
podpiramo podpirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kot kot podredni veznik
pa pa priredni veznik
da da podredni veznik
delamo delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
zase zase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar