dokaže tudi spremeniti svoje stališče. Stališča, ki jih zagovarjam so več ali manj znana, prepoznavna in jasna, tako da o njih verjetno ni potrebno na dolgo in široko govoriti, pa tudi prostora za to ni prav veliko. Kljub temu pa se bom dotaknil treh področij, pri katerih od svojih stališč ne odstopam: Nerešena mejna vprašanja s sosednjo Hrvaško: nesporno dejstvo je, da Hrvaška nikoli v zgodovini ni imela Istre, ter da je Istra bila komunistično darilo Hrvatom za njihovo ustaško sodelovanje z naci fašizmom. Takratna slovenska politika je pokleknila, tako kot je poklekala do takrat in še kasneje, zadnje priložnosti, da bi dobili Istro v času našega osamosvajanja, pa prav tako zaradi strahu ni izkoristila. Zato se zavzemam za mirovno konferenco o nekdanji Jugoslaviji, ki jo je evropska unija v zgodnjih 90-tih letih obljubila, pa nikoli v resnici izpeljala. Glede vstopa Hrvaške v evropsko unijo pa namerava Slovenska nacionalna stranka v parlamentu zahtevati razpis predčasnega posvetovalnega referenduma z vprašanjem »ali ste za to da Hrvaška samostojno vstopi v Evropsko unijo«, kjer pričakujem, da bo večina slovenskih državljanov odgovorila NE. Drugo področje je problematika Ciganov, ki je zelo široka. O Ciganih govorim zato, ker se nočem oglašati segregacijsko in govoriti o enem samem plemenu Ciganov, tako kot o tem govorijo neizobraženi politiki in novinarji, torej o Romih. Nisem za to, da bi ob stran potisnili Sinte in druga ciganska plemena, ampak jih želim obravnavati kot enakopravne državljane Republike Slovenije. Zato tudi sodim, da Cigani ne smejo imeti privilegiranega položaja v slovenski družbi, ampak morajo tako kot prav vsi ostali slovenski državljani spoštovati zakone, plačevati davke ter imeti enake dolžnosti. Nikakor