Na novinarski konferenci v Tacnu, kjer so dan po nesreči takoj predstavili podrobnosti reševanja, so odgovorni povedali, da so bile tistega dne v vodi vse skupine tečajnikov, vendar so se skoraj vse zadrževale v bližini pomola. Le ena skupina, 11 tečajnikov pod vodstvom inštruktorja Likavca, se je odločila, da bo plavala proti svetilniku. Skupina, v kateri sta bili tudi dve dekleti, je torej nekaj pred 11. uro zaplavala od obale, zaradi močnega toka in razburkanih valov pa se ni mogla več vrniti. Takrat so se za tečajnike in inštruktorja začele hude ure in edina stvar, na katero so se lahko malce oprli, je bil manjši napihljiv reševalni splav, velik poldrugi meter. Nanj so tečajniki izmenično lezli iz mrzlega morja, na katerem so valovi dosegali tudi višino petih metrov. Še sreča, da se kdo od tečajnikov po urah čakanja na pomoč ni odločil, da bo panično začel plavati proti obali, kajti to bi bilo zanj najverjetneje pogubno. Ko skupina tečajnikov do 14. ure ni prišla na kosilo, so drugi posumili, da se jim je najverjetneje kaj zgodilo, in takoj je stekla iskalna akcija. Vanjo sta se poleg policijskega čolna P-111 in policijskega helikopterja vključila tudi plovila hrvaških in italijanskih varnostnih organov. Ob 16.15 je policijski helikopter skupino premraženih in pretresenih tečajnikov končno opazil med visokimi in penastimi valovi slovenskega morja, šest kilometrov od obale Debelega rtiča, torej tik ob morski meji z Italijo. V pol ure je večino tečajnikov na krov potegnila posadka slovenskega policijskega čolna P-111, štiri pa so prevzeli Italijani in jih nato varno predali našim v zavetju pri Debelem rtiču. Zdravnica je na kraju ugotovila, da tečajniki razen manjše podhladitve in stresa niso dobili drugih poškodb. Direktor policije Marko Pogorevc pa je kljub temu še isti dan odločil, da se tečaj plavanja in usposabljanja za reševanje iz vode takoj prekine za vseh 94 tečajnikov policijske akademije, ki so bili z inštruktorji na Debelem rtiču.