Sicer pa menim, da sem v danih okoliščinah naredila veliko, če bi bile razmere drugačne pa bi se dalo narediti še mnogo več. Danes si ljudje sploh ne morejo predstavljati, v kakšnih pogojih smo delali. Pestilo nas je pomanjkanje literatute, ljudi, materiala. V začetku smo si en mikroskop delili trije, barvil in stekelc nismo dobili. Pri aspiracijski biopsiji, denimo, smo uporabljali še steklene brizgalke, ki so se prekuhavale. Pri tem in ob večkratni uporabi je bat, ki je bil tudi steklen izgubil tisto svojo grobost in je počasi postal neuporaben. V svetu so plastične brizgalke sicer že poznali, vendar pa uvoz ni bil dovoljen in šele na mnoga prigovarjanja in prošnje so nam na koncu le dovolili uvoz brizgalk za to dejavnost. Lahko tudi omenim, da leta 1965, ko sem uvedla evidenčne kartice, ni bilo mogoče nikjer dobiti luknjača, zato smo se posluževali kar klešč, ki so jih uporabljali sprevodniki na železnici. To so bili časi improvizacije, ki so se nadaljevali tudi takrat, ko to ni bilo več potrebno. Tako smo šele leta 1975 komaj dobili prvo administratorko, ki naj bi nam pisala izvide in podobno. Vendar je bila njena in s tem tudi naša težava v tem, da sploh ni znala tipkati. Ob tem bi izpostavila še problem računalništva, ki je bilo pri nas prepovedano še takrat, ko je začela nova tehnologija že osvajati svet. Z računalnikom sem se prvič seznanila leta 1977, ko ga je dobil kolega, prof. Erjavec, na izotopih. Seveda me je takoj pritegnil, saj sem v njem videla primeren nadomestek knjigam, karticam in popisom. Še istega leta smo združili moči s patološkim oddelkom ter nato celo leto vnašali vanj podatke, nakar pa je nekdo popolnoma uničil trdi disk in ves naš trud je bil zaman. Do svojega prvega računalnika, Sokol se je imenoval, pa smo kot prvi na inštitutu prišli šele leta 1984. Polovico sredstev je prispeval inštitut, polovico pa smo si s punkcijami tumorjev dojk, ki so jih kolegice iz laboratorija, med katerimi lahko omenim predvsem dr. Ljudmilo Oblak - Ruparčič, opravljale v nekem podjetju, dobesedno prislužili sami. Mislim, da to veliko pove. Zaradi takih in podobnih zadev tudi pravim, da bi se ob drugačnih okoliščinah dalo narediti še marsikaj več.