Počasi se je čez dedkov obraz razlezel širok nasmeh, dvignil je glavo in se zastrmel Čarliju v oči. Lica so mu začela rdeti, iz široko odprtih oči se je lesketala sreča in v sredini zenic, v očesnih punčicah, so zaprasketale iskre nenadzorovanega razburjenja. Starček je globoko vdihnil, v njem je nekaj izbruhnilo in nenadoma, ne da bi kdo lahko pričakoval, je stegnil roke in vzkliknil »Jupiiiiiii!« V istem hipu je, ves koščen, planil iz postelje, skleda juhe je poletela proti obrazu babice Jožefine, v enem samem neverjetnem skoku je stari, ki je imel šestindevetdeset let in pol, pristal na tleh in se začel v pižami zvijati v plesu zmage.