Ko se je Cilka zjutraj zbudila, je slišala grmenje čisto blizu, nenadoma pa je strela udarila nad njeno glavo. »Že od nekdaj sem vedno zbežala iz hiše ob udarjanju strele v bližini. Tako sem tudi tokrat planila iz postelje, ko sem slišala tako grozen pok, in stekla ven,« je pripovedovala, »potem sem šla v shrambo in sem zagledala, da se nekaj sveti. Kar se mi je zdelo čudno, saj je elektrike zmanjkalo takoj, ko je začelo grmeti. Kmalu mi je postalo jasno, da je to ogenj.« V tem času je ogenj že zajel gospodarsko poslopje in se lotil tudi stanovanjskih prostorov. »Bila sem zmedena, a najprej sem pomislila na koze. Eno sem spravila iz hleva, dveh pa ne. To je uspelo šele gasilcem, ki so kmalu prišli. Potem so dolgo gasili,« je povedala Cilka Cerovšek, ki ima za sabo dobrih sedem križev. Ponjo pa je prišla hči Silva iz Celja in jo, pretreseno zaradi požara, odpeljala k zdravniku.