in so ga zdravniki pri šestintridesetih s preveliko dozo sredstva za zoženje žil spravili v prerani grob, uradno ostali brez očeta. Čeprav Giacomo tudi dotlej ni imel nič od njega. Otroštvo je bolj ali manj preživel pri babici Marzii, dokler ga niso poslali v Padovo na šolanje. Iz penziona prostaške petdesetletnice, v katerem je spal med podganami in je bolj ali manj stradal, se je preselil k svojemu učitelju, mlademu opatu Gozziju, in ta je dečka, ki je bil izjemno odprte glave in je imel neverjeten spomin, vzel pod svoje okrilje. Čeprav je bil opat nadvse veren, se je desetletni Casanova bolj navduševal nad hedonizmom Ariosta in Horaca ter razuzdanega toskanskega pesnika Aretina. In začel spoznavati ženski svet. Vsako jutro ga je umivala in česala Bettina, sestra njegovega učitelja. Ko je nekoč pod dotikom njenih rok doživel dotlej nesluten užitek, je začutil takšno krivdo, da jo je prosil za roko. Bilo mu je deset let, njej trinajst. Spogledljiva deklica je planila v smeh in ga nemudoma zavrnila. Njena lahkotnost je v njem prebudila željo po maščevanju in ko je ugotovil, da spi z njegovim sošolcem, je ta postala še silovitejša. Zagrozil ji je z umorom. V strahu, da bo resnično komu kaj naredil ali pa jo vsaj zatožil njenemu bratu, je hlinila krče, kar ga je takoj razorožilo. Ko je naposled še zbolela za kozami, je bilo že vse pozabljeno in Casanova, ki jih je že prebolel, je vdano skrbel zanjo. Vendar nikoli ni našel svojega mesta v njeni postelji. Ne zato, ker ne bi hotela ona, temveč zato, ker si ni upal narediti prvega koraka. Tako je pri desetih letih prvič spoznal moč ženskih zvijač, pa tudi, da je odkritosrčnost lahko nevarna. Pozneje, ko je imel šestnajst let, ga je o ženskah še veliko več naučil sedeminšestdesetletni Malipier, klasično izobražen in zelo načitan senator, ki je bil nekdaj nadvse razuzdan, zdaj pa sta mu užitke kratili starost in bolezen. Casanovo je vzljubil kot sina in tako je fant postal reden gost v njegovi hiši, na njegovih svetovljanskih sprejemih in del beneške družbe, ki jo je tako imel možnost dodobra spoznati. Pri senatorju, prvem v vrsti zaščitnikov, ki so v življenju skrbeli zanj, je brusil svoje spretnosti zapeljivca in uživača, v cerkvenih govorilnicah, kamor je imel prost dostop, ker je na željo matere in babice postal opat, pa je teorijo preverjal v praksi. »Ženska se je zaljubila vanj, če ga je samo pogledala,« pišejo biografi o moči, ki jo je nad