Francoski turistični delavci ugotavljajo, da je dežela letos manj obiskana, v nekaterih krajih je turistov celo za 30 odstotkov manj kot lansko leto. Medtem ko na umetni peščeni plaži s palmami, visečimi mrežami in caféji ob Seni v Parizu ne manjka obiskovalcev, pa je v ostali Franciji čutiti posledice nasprotovanja ZDA, gozdnih požarov, vročinskega udara v Evropi, izliva nafte na jugozahodni obali, stavk prevoznikov in gledališčnikov ter prizadetosti azijskih držav zaradi sarsa. Direktor marketinga Jean-Pierre Soutric hotela Georges V. s petimi zvezdicami blizu Elizejskih poljan je povedal, da so bile sobe prejšnji mesec zasedene 75-odstotno, kar je za 15 odstotkov manj kot lani. Pravi, da so temu botrovali tako diplomatski odnosi med Francijo in ZDA kot padec dolarja v primerjavi z evrom. »Ko so Američani marca in aprila načrtovali svoje počitnice, odnosi med državama niso bili najboljši, zato so nekateri bojkotirali poletne počitnice pri nas,« je pojasnil Soutric. Tudi lastnik hotela Bristol v Avignonu Pierre Chatrouilloux tarna nad manjšim številom Američanov in Azijcev, za slabšo zasedenost pa krivi tudi stavke prometnih prevoznikov maja in junija, ki so jim v juliju sledili še igralci. Zaradi stavk je zamrl poletni utrip gledaliških festivalov v Avignonu in Aix-en-Provence. Obmorsko središče Biarritz, ki je priljubjen kraj za surferje, pa sameva zaradi novembrskega izlitja nafte, čeprav domačini pravijo, da je tu in tam ostal le še kakšen madež na obali. V drugih delih države so počitnikarje pregnali požari, za katerimi je v kampih ostal le še pepel in huda vročina. Nekaj upanja jim vzbujata še avgust in september.