Če strnem afriško avanturo v nekaj stavkov, bi se glasila približno takole: več kot deset dni brez tekoče vode, dnevi v divjini brez elektrike, koliko časa se nisem videla v ogledalu, sem nehala šteti. Bosonoga sem brodila po močvirju, preživljala očarljive noči pod zvezdami v soju petrolejske svetilke, poslušala šumenje oceana na idilični plaži pod palmami, se sprehajala po visečih mostovih med krošnjami dreves, obiskala vas na kolih sredi jezera, za rep vlekla krokodila, prerokoval mi je fetišistični duhovnik, slon pa je proti meni zalučal kamen. Neskončne ure sem se gnetla na tro-trojih, bila prepotena in umazana kot še nikoli prej, a manjkalo mi ni prav ničesar. Otroci so tipali mojo kožo in kričali: »Obruni!« (beli človek), včasih je kateri celo zajokal ob pogledu nad belo prikaznijo.