Služba kot služba sama po sebi pravzaprav ni nikoli v mojem zavedanju predstavljala neke socialne varnosti. Pomembnejše kot »imeti« službo, se mi je vedno zdelo, da se tudi znajdeš na trgu, da se znaš »pripogniti« in »pobrati« delo, če so pač tvoje potrebe takšne, da potrebuješ več, kot ti plačajo v tvoji službi. V tem nisem nikoli videla nič napačnega…, da je pač nekdo opravljal več del hkrati… Bili so časi, ko sem poleg dobro plačane službe prodajala še knjige, nogavice, čistila… in v času, ko sem živela v bloku, bila tudi čistilka osemnadstropnega bloka. Ne rečem, da je bilo tiste dodatne denarce lahko zaslužiti… Veliko prevoženih kilometrov, veliko pomitih stopnic, veliko vsega… Pa je bilo za stanarino, pa je bilo za počitnice, pa je bilo… Ni bilo problem najti dodatnega dela… In danes je še vedno tako… Danes je celo več ponudbe na trgu po tovrstnih delih… Ljudje iščejo in so pripravljeni plačati čistilke, pa likalke, gospodinje… pa vrtnarje, pa obrezovalce vej, živih mej…, da o pomoči na kmetijah sploh ne izgubljam besed…, če se omejim na bolj enostavna dela…, da o zastopanjih, prodaji, svetovanjih… ne izgubljam besed…