V osnovni šoli mi je šolska psihologinja toplo priporočila vpis na srednjo gostinsko šolo in meni se je to zdelo kar v redu. Pa so skočili starši pokonci in rekli, da, porkaduš, mogoče pa me je malo škoda za gostinstvo (v bistvu bi gostinstvo zaradi mene utrpelo škodo) in da bi bilo bolje, da bi se vpisala na gimnazijo, takrat še na usmerjeno izobraževanje. Ker so, hvalabogu, že vedeli za moje popolno umanjkanje smisla za naravoslovje, sem se vpisala na srednjo družboslovno-jezikovno šolo. In celo preživela. Potem pa so se počasi odprla nebesa in šla sem študirat v prestolnico. Zamenjala sem nekaj smeri na Filozofski fakulteti in ugotovila, da mi gre še najbolj od rok spoznavanje narave in družbe v študentskem naselju. Seveda sem ponavljala letnik, nato pavzirala in se na koncu vpisala na fakulteto za medijske zvezde znamenito Teološko fakulteto. Brez večjih pretresov in predvsem brez velikih križev, obešenih na globok dekolte, sem diplomirala, in po kratkem iskanju službe pristala v sociali. Kot svetovalka za ljudi z duševnimi motnjami in kar je najbolj zanimivo s plačo čistilke!