V predstavitvi naše prašičerejske proizvodnje, ki je bila v preteklosti omejena le na naš severovzhod, z gradnjo velikih farm v 50. in 60. letih pa tudi na drugih območjih Slovenije, je dr. Alojz Slavič poudaril, da je mogoče prirejo prašičjega mesa pri nas razdeliti na farmsko, tržno na kmetijah ter domačo rejo (samopreskrba). Pomembna je farmska reja prašičev, kjer letno od skupne slovenske vzreje okrog 600.000 prašičev zredijo blizu 350.000. Po Slaviču bi morale kmetije, s čimer bi trenutno zagotovile paritetni dohodek, rediti med 15 in 20 plemenskih svinj ali imeti za pitanje 150 stojišč, v kombinirani prireji pa bi morale imeti od 10 do 13 plemenskih svinj ter od 70 do 90 mest za pitanje prašičev. V prihodnje se bodo te vrednosti vsaj podvojile, zato bo glede na velikost kmetije uresničljivost tega mogoča le v prireji pujskov. Osnovno materinsko pasmo pri selekcijskem programu predstavlja švedski landrace, ki jo križamo z velikim jorkširom, križanke pa predstavljajo linijo 12. Od mesnatih oziroma terminalnih pasem pa predstavlja osnovo nemški landrace, kot terminalni pasmi pa sta vključeni še pietrain, duroc ter križanci teh pasem.