Z rastjo in spreminjanem narave industrije računalniških iger je prišlo do več pojavov: večji proračuni, višje cene iger ter vse krajši čas igranja. Še pred 15 leti je imela povprečna igra nad 40 ur igranja, in tiste, ki so bile krajše, tam okoli 15 ur, so bile deležne bodisi nižje cene ali pa velikega grajanja javnosti. Žolč se je največ polival po LucasArtstovi pustolovščini Full Throttle, ki je za polno ceno 50 dolarjev ponujala le okoli 6 (šest) ur igranja. Do danes so se igre spremenile še bolj – nihče več se ne pritožuje, ker lahko Doom 3 končate v vsega 15 urah, in to za polno ceno. To je danes normalno. V kategoriji iger, ki imajo od 30 do 40 ur igranja, so danes le še igre FRP in morda kakšna strategija v realnem času. Skratka, za več denarja skozi leta dobivamo vse manj. A o tem so ptički na vejah piskali in cvilili že tako dolgo, da so si popolnoma opraskali grla in danes pravzaprav tega nihče več ne zanima, niti potrošnikov. To je sprejeto dejstvo. Za najboljši izkoristek se itak velja prijaviti v kakšno omrežno masivno spletno igro.