Mučili niso le otrok zaprtih partijskih kadrov, ki so jih zaprli skupaj z materami in sorodniki. Njih so pobili takoj po prihodu. Pol Pot je vedel, kaj se dogaja v S-21. Vedel je tudi, da zapornikom jemljejo kri, dokler s piskajočim glasom ne končajo svojega življenja, in da to kri uporabljajo v edini bolnišnici v deželi, v Phnom Penhu, kjer zdravijo partijsko elito in tistih nekaj tujih diplomatov, kolikor jih je ostalo v državi. Preden so oblast v deželi prevzeli Rdeči Kmeri, je kamboški kmet pridelal v povprečju eno tono riža na hektar, pa še skoraj pol milijona ton ga je ostalo v državi za izvoz. Pol Pot si je zastavil za cilj pridelati kar tri tone riža na hektar. Konec leta 1976, torej po samo letu in pol vladavine Rdečih Kmerov, po zgraditvi neštetih kanalov za namakanje in novih riževih polj, ni bila za izvoz pripravljena niti vreča riža in v deželi je zavladala lakota. Milijonom neizkušenih mestnih prebivalcev ni uspelo pridelati nič več riža, kmetje pa so s pasivnim odporom sprejeli novi režim. Pol Pot je začel zatrjevati, da so se v njihove vrste vtihotapili tuji agenti in da poskušajo skriti sovražniki ljudstvu krasti hrano. Lakoto je vzel za pretvezo, da je začel novo stopnjo čiščenja v lastnih vrstah.