Ob njeni izdaji je Edin Saračević, ki je napravil izbor haikujev in napisal spremno besedo, omenil, da je slovenski prostor sicer zelo bogat z pisci haikujev, ki sledijo bolj ali manj svoji ideji haikuja, haikuje Slavice Šavli v zbirki Vračanje v čas pa je po njegovem mnenju težko uvrstiti v katero koli strujo: »Njene pesmi so vsebinsko zelo različne. Jasno je čutiti kristalno čist lirski (anti)subjekt v vlogi turistke, matere, žene, ženske, učiteljice, gospodinje, deklice in rahločutnega bitja, ki sočustvuje z ljudmi in se doživlja kot delček narave in vesolja.« Nekateri njeni haikuji so nabiti z emocijami, drugi ujamejo trenutek »neskončne sproščenosti«, tretji, ki so močno zastopani, govorijo o njenem duhovnem svetu in življenju, ki ima svoje korenine v Prekmurju, četrti pa vsebujejo rahločutno žensko erotiko, pojasnjuje Srarčević. Njeno pomembno delo pa je tudi mentorstvo mnogim dijakom, ki jih spodbuja ob prvih pesniških korakih. Ob njeni predanosti in vzpodbudi k so številni navdušeni dijaki že prejeli nagrade tudi na državni ravni.