Moda je splošna družbena institucija, »ki zajema in oblikuje vsega človeka, se pravi ne le vsega njegovega telesa, temveč vse človekove izrazne načine« (Baš 2004č: 333), oblačilna moda pa je tisti del mode, ki sooblikuje oblačilni videz (Baš 2004d: 371, Žagar 1994: 8). V proučevanju oblačilne kulture in spremljanju ter analiziranju preteklih ali sedanjih načinov oblačenja pogosto naletimo na izraz obleka ali oblačilo, ki v širšem pomenu besede pomenita isto kot oblačilni videz (Žagar 1994: 7), v ožjem pa obleka označuje določeno žensko oblačilno sestavino ali oblačilni sestav pri moškem (obleko, sestavljeno iz hlač in pripadajočega suknjiča, pogosto tudi telovnika). Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je obleka 1. »izdelek ali skupek izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo«; 2. »oblačilo, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa«; 3. »oblačila, ki se nosijo navadno nad spodnjim perilom«; (tudi) 4. »zunanja podoba, videz«, kar se sklada z že omenjenim tehničnim terminom oblačilni videz; oblačilo pa je 1. »vsak od izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo«; 2. »knjiž., ekspr., s prilastkom zunanja podoba, videz«. Podoben pomen ima izraz oprava, katerega raba, kot vemo iz prakse in kot piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, peša, kar se oznak v zvezi z oblačenjem tiče, pa pomeni: 1. »kar ima kdo na telesu, zlasti obleka, obutev«, tudi »predmeti, oblačila, namenjeni za opravljanje kake dejavnosti« ali predmeti in oblačila, namenjeni za »posebno priložnost, obdobje«.