Hoteli so, da bi se Gal naučil brati in pisati v španščini, še preden bi to znal početi v angleščini. Seveda je angleščino govoril odlično, a zaradi Leonor njegova vez s kastiljščino nikoli ni izgubila svojega živorodnega nastanka, kot je rad govoril Gal. Ko je začel hoditi v šolo, je še naprej obiskoval pouk španščine, nekaj ur na dan popoldan, tako da ni nikoli izgubil stika s kastiljščino. In ko je bil star 14 let, sta mu Ben in Lucía povedala resnico o njegovem poreklu, je vprašanje jezika dobilo neobičajno tehtnost. Odtlej ga ni bilo treba nikomur priganjati, kajti sam od sebe je ohranjal španščino. Poleg tega, da ga je zgolj jezik povezoval s Španijo, je zmeraj govoril, da je to najlepši naravni jezik, zanj pa je bila dolžnost, pa tudi posebna čast, da ga odlično obvlada. Zato je tolikokrat potoval v Mehiko, nekoč pa celo v Srednjo Ameriko, in zato je postal prevajalec in zato je bilo zanj tako pomembno, da je pisal v španščini ... In bral, seveda, saj si videl zbirko španskih klasikov, ki jo ima.