Po približno dveh tretjinah šolanja ste postali zlata maturantka Gimnazije Brežice z doseženimi tridesetimi točkami. Ste bili tudi vseskozi do mature tako »zlati«? In česa se najbolj spominjate iz časov, ko ste postali zlata maturantka? vsekakor sem bila vedno aktivna, sodelovala sem pri raznih krožkih, po šoli pa sem se odpravila na plesne vaje ali v glasbeno šolo. vedno sem našla čas za druženje s prijatelji. gimnazijskih dni pa se vedno z veseljem spominjam, kajti v tem času sem pridobila najboljše prijatelje. Nato ste prejeli Zoisovo štipendijo. Ste se je nadejali? Za Zoisovo štipendijo so me predlagali po doseženem uspehu na maturi. Morala sem se seveda udeležiti testiranja. na moje veliko veselje sem štipendijo tudi prejela. Štipendija mi je bila v času študija v veliko pomoč, kajti študij v Ljubljani je zelo drag. Pa še občutek, da imaš svoj denar, je zelo lep. Potem ste se vpisali na FF Univerze v Ljubljani, kjer ste na oddelkih za germanistiko in anglistiko študirali angleški in nemški jezik s književnostjo. Pravite, da ste se že zelo zgodaj odločili za ta študij… Mogoče se sliši nenavadno, vendar sem že v osnovni šoli vedela, da se bom v prihodnosti ukvarjala z jeziki. v četrtem razredu sem se začela učiti nemščino in se že pri prvi uri zaljubila v ta jezik. enako se je zgodilo naslednje leto pri angleščini. v sedmem razredu sem učiteljici povedala, da si želim postati učiteljica angleščine in nemščine. in to se je res zgodilo. Mislim, da je k moji odločitvi pripomoglo tudi to, da sem imela za jezike vedno odlične profesorice, ki so mi še danes velik vzor. Ste kdaj pomišljali, da bi študirali kaj drugega? Čisto zares o tem nikoli nisem razmišljala. sta me pa vseskozi navduševali psihologija in matematika, vendar je bila ljubezen do jezikov večja. Prevladuje mnenje, da je študij dveh germanskih jezikov zelo težak… včasih je bilo malce naporno, sploh na začetku, dokler se ne navadiš »preskakovanja« iz enega v drug jezik, ker predavanja potekajo mešano. dogajalo se je, da sem morala napisati esej v angleščini, na misel pa so mi prihajale samo nemške besede. vendar so to le začetne težave. ko si »in«, pa na takšne reči sploh ne pomisliš. nikoli pa nisem pomislila na to, da bi študirala samo en jezik. Kaj bi povedali za leto 2003 v Salzburgu? tisto poletje sem se odpravila na tečaj nemškega jezika (opravila ga je z odliko, op. a.), ki je potekal pod vodstvom tamkajšnje univerze. Zame je bila to prva tovrstna izkušnja, ne samo v smislu jezikovnega izpopolnjevanja, ampak tudi v smislu spoznavanja ljudi iz drugačnih kultur. Še danes imam stike z nekaterimi ljudmi, ki sem jih tam spoznala. In spet odličje. Včasih potem kdo zaspi na odličjih… Čeprav je bil to poletni tečaj, smo morali kar pošteno zavihati rokave, delati domače naloge, pisati eseje, kar se je seveda ocenjevalo. tečaj sem zaključila z najvišjo oceno, kar pa mi je dalo samo še več volje in energije za naprej. Če se ukvarjaš z jeziki, si enostavno ne moreš privoščiti počivanja na lovorikah. vsak dan je treba delati in se izpopolnjevati. Jezik je namreč živ in se nenehno spreminja. Nato ste kot absolventka v šolskem letu 2004/05 prejeli celo dve štipendiji za študij v tujini… Za zimski semester sem prejela daad (deutscher akademischer austauschdienst) štipendijo za pisanje diplome, za poletni seva. ona vedno piše v španščini, jaz pa kombiniram španščino in nemščino. Žal zdaj nimam časa za španščino, vendar sem prepričana, da bom s tem nadaljevala. Kmalu bo leto, kar ste na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko z odlično oceno diplomirali iz nemškega jezika z nalogo »Modifikacije frazemov v satiričnih časopisih«. Vaša naloga je bila ob zagovoru predlagana za fakultetno Prešernovo nagrado, ki ste jo lani decembra tudi prejeli. Če kar tako vprašam: »Modifikacije frazemov v satiričnih časopisih«? Frazem je besedna zveza, katere pomen se ne dá razbrati iz pomena njenih sestavnih delov, ima torej »nadpomen« (npr. schnee von gestern sein (lanski sneg)). v diplomski nalogi sem raziskovala modifikacije oz. prenovljene frazeme, ki ne spadajo k pravilnim oblikam frazemov in ki jih avtor besedila ustvari za dose-