Piki je bil prelen, da bi pisal uvodnike. Medtem ko sem tam delal kot reporter, je napisal le enega. Neki kongresnik iz Oregona je vložil prismojeni predlog zakona, ki naj bi v določeni meri vplival na sečnjo sekvoj - več sečnje ali morda manj, v bistvu ni bilo jasno. To je Pikija razjezilo. Dva tedna se je trudil z uvodnikom in nazadnje objavil tirado, dolgo dva tisoč besed. Vsakomur z gimnazijsko izobrazbo je bilo jasno, da je pisal s peresom v eni in slovarjem v drugi roki. V prvem odstavku je bilo več šestzložnih besed, kot jih je kdo kdaj videl, in bil je dobesedno neberljiv. Piki je bil ogorčen, ko se skupnost ni odzvala nanj. Pričakoval je plaz solidarnostnih pisem. Le redki njegovi bralci bi preživeli poplavo iz Webstrovega slovarja.