Moja prababica se je rodila v Ševljah 17. oktobra 1910. Ime ji je Amalija. V šolo je hodila v Bukovico, kakor zdaj jaz. Na šoli je bil en razred in ena učiteljica. Učiteljici je bilo ime Frančiška, pisala pa se je Urbančič. Doma je bila z Notranjskega. Učiteljica je bila stroga. Učila je tudi ročna dela. Vsako nedeljo je hodila k maši. Šla je zato, da je videla, kako se obnašajo otroci. Če se je kdo grdo vedel, je naslednji dan to povedala celemu razredu. Učenci so bili kregani. Povedala je tudi župniku. Dvakrat letno je prišel na šolo nadzornik iz Kranja. Pregledal je zvezke. V zvezke so pisali s peresom, ki so ga pomakali v črnilo. Črnilo je bilo v majhnih lončkih, lončki pa so bili v klopeh. V eni klopi je bilo prostora za pet otrok. Dekleta, ki so imela dolge lase, so morala imeti spleteno kito. Če je niso imele, so bile kregane.