Niko je pisal doktorat in prevajal literaturo, Volku pa je prepustil trgovske posle in vodenje svojega podjetja. Marca so na skupščini delničarjev Trgovsko poslovnega sistema Tonetu Volku z večino glasov izrekli nezaupnico in ga razrešili direktorskega položaja. Ponudili so mu mesto zunanjega svetovalca. Novo vlogo je sprejel z občutkom tesnobe, rane pa si je celil v Londonu v Nikovem podjetju. Oba sta večkrat delala tudi ponoči. Niko je v svoji pisarni prevajal zahtevno literaturo in se jezil nad svojo slovenščino. Med prevajanjem je vprašal Toneta Volka, ali imajo v Ljubljani kakšne strokovne prevajalce, ki bi mu bili pripravljeni pomagati. Volk mu je naštel nekaj imen mladih fantov iz borznoposredniške hiše Lipa in vedno tudi posebej poudaril ime mlade dame Karmen Podbevšek. Prijazno je tudi povedal, da se Karmen izobražuje prav v Londonu na področju terminskih borz, in se čudil, zakaj se ne oglasi v Nikovem podjetju. Niko ga je začudeno pogledal, se ironično smehljal in ga vprašal: »Nekaj si mi veš čas tajil. Povej, koliko časa je že v Londonu. Bil si še direktor, ko je načrtovala odhod. V to sem prepričan.«