Naslednji dan je predavanje potekalo kot ponavadi. Drugi primer. Nekoč sem spoznal punco, ki je živela v manjšem kraju. Znana je bila po tem, da se je “nenavadno oblačila”, se pri 16. s 50 markami v žepu na štop odpravila v Amsterdam. In tam ostala en mesec. Pred polnoletnostjo je preštopala večino Evrope. Imela je oznako problematični najstnik! (kasneje je končala dve fakulteti, na tretji naredila magistrko nalogo in danes piše doktorat) Takšno oznako sem avtomatsko dobil tudi jaz. Nekoč sem izvedel, da so me imenovali hašišar iz Velenja. Pa kaj? Kasneje sva s to punco prepotoval še veliko sveta. Divje plesala po vse mogočih klubil. To počneva še danes. Še vedno je moja ljubezen in mati mojega otroka. In danes obiskujeva razne kulturne prireditve, kjer se srečujeva s temi ljudmi, ki so naju označili za problematična najstnika. Nihče nama glede preteklosti nič ne reče. Kaj si mislijo naju ne zanima. In danes obiskujeva tudi tako imenovane “rave party-ije”, kjer se še vedno prepustiva glasbi in “divje” pleševa. Pa kaj? Nama je lepo!