Študentska založba s svojo distribucijsko mrežo podpira več kot 20 akademskih in drugih založb iz Slovenije in zamejstva, ima organizirane redne nastope svojih avtorjev po vsej Sloveniji in pripravlja obiske tujih avtorjev v naših krajih. Čeprav gre za eno manjših in mlajših slovenskih založb, ki so vzniknile sredi devetdesetih let, pa je s svojim izbranim domačim in prevodnim knjižnim programom – leposlovnim, esejističnim in humanističnim – postala eno osrednjih stičišč in izvirov literarnega življenja. Najbolj prepoznavna leposlovna zbirka založbe, ki letos praznuje 10. obletnico svoje razvejane in živahne knjižne dejavnosti, je prav gotovo knjižna zbirka Beletrina. Ta je za marsikoga postala že kar sinonim za samo založbo, zato nekoliko slabši poznavalci slovenskih založniških dejavnosti pravzaprav ne razlikujejo knjižne zbirke Beletrina in same Študentske založbe. Pričujoče dejstvo bo najbrž posledica izrazite izpostavljenosti prav te zbirke (pod okriljem založbe sicer izhajajo še zbirke Claritas, ČKZ, Koda in Scripta), ki tudi z udarnimi naslovi in nekoliko ekstravagantno zunanjo podobo piše zgodbo o uspehu. V zbirki so svoje mesto našli mnogi slovenski avtorji: tisti, že uveljavljeni (npr. Andrej Blatnik, Kajetan Kovič, Milan Dekleva), pa tudi tisti, ki so v zbirki Beletrina objavili svoje knjižne prvence in kasneje postali prepoznavna pisateljska peresa (Aleš Čar, Polona Glavan, Aleš Šteger). Knjižna zbirka Beletrina potrjuje ambicijo, ki je bila izrečena ob ustanovitvi: postaviti standard nove založniške filozofije, ki kljub navidezni nekomercialnosti naslovov znova daje prednost inovativnosti, svežini in prodornosti, zato pa toliko več dela vlaga v avtorstvo in promocijo knjig. Tudi v prihodnje ostaja Beletrinin interes izvirna literatura, literarna esejistika in vsako leto vsaj en prodoren prvenec, poleg tega pa še gostovanja domačih in tujih avtorjev, odprt dialog in pogovori o prihodnosti založništva ter knjige nasploh. “Beletrina je zrasla in živi po mojem mnenju na dveh postulatih. Prvi je žanrska, estetska, generacijska in druga pluralnost. Pod Beletrinino streho najdejo prostor zelo različni literarni in mentalni svetovi. Drugi imperativ je umetniška odličnost in z njo povezana miselna vznemirljivost knjig, ki jih uvrščamo v pro-