Dokaj zajetna nova številka Vrhniških razgledov prinaša naslednje prispevke: Boris Golec v razpravi Vrhnika prečuden trg? prikaže posebnosti v razvoju Vrhnike, ki se je že od davnine gospodarsko razvijala kot rečno pristanišče ob koncu vodne in začetku kopenske poti. Gospodarske dejavnosti njenih prebivalcev so bile vezane na potrebe tranzita in dosti manj na trgovino, kot je pravilo pri drugih trgih. Zato je Vrhnika obveljala za trg predvsem zaradi velikosti in živahnosti kraja. Anka Vidovič - Miklavčič je sestavila mozaik preteklosti Občine Vrhnika v letih 1929–1941 predvsem iz časopisnih virov, kar je še kako pomembno, ker vrhniški občinski arhiv za ta čas ni ohranjen. Avtorica opisuje življenje na Vrhniki v času županovanja dr. Janka Marolta, mag. ph. Stanka Hočevarja in Ignacija Hrena. Med drugim so v tem času postavili spomenik Ivanu Cankarju, izkopavali Nauportus, v prostorih županstva so postavili celo majhen muzej. Janez Kopač v članku Upravnoteritorialna umestitev vrhniškega območja v letih 1945–1994 sledi številnim teritorialnim spremembam občine predvsem po objavah v uradnem listu. S fotografijami pa nam približa dogajanja na Vrhniki v tistem času. Članek Alenke Auersperger Vojna leta in zavezniški padalci na vrhniškem območju je nastal na podlagi dokumentarnega filma Ko je gorelo nebo, ki je bil na programu ljubljanske TV leta 1995. Avtorica opisuje, kakšno je bilo tod vzdušje ob začetku druge svetovne vojne. Na podlagi pisnih virov in pričevanj udeležencev raziskuje vzroke in povode za različno politično opredeljevanje prebivalcev v letih vojne in s tem tudi za njihovo ravnanje z zavezniškimi padalci. Iz članka Olge Pivk in Janeza Žitka Vodni pogoni v Podlipski dolini izvemo, da je Podlipščica ali Lipica, kot se je imenovala nekoč, s svojimi pritoki včasih poganjala 20 malih mlinov, nekaj žag in malih hidroelektrarn. Avtorja navajata njihovo zgodovino. Zanimivo je tudi slikovno gradivo, ki je nastalo pred desetletjem in še prej, saj dandanes o večini mlinov in drugih pogonov ni več sledu. Kristina Smrke obravnava malo znano temo Glasbena dela na besedila Ivana Cankarja. Avtorica našteje kar 46 kompozicij. Še za Cankarjevega življenja je bila predstavljena z izvirno glasbo Lepa Vida. Nekaj večjih del je nastalo v 30-tih letih, največ pa ob 100-letnici pisateljevega rojstva. Celo med vojno, leta 1944, je Janez Kuhar zložil samospev po pesmi iz Helene iz zbirke Erotika za pisateljevo proslavo v Semiču. Slede članki Tatjane Hojan o zaslužnih, a skoraj pozabljenih vrhniških učiteljicah Ani Pour -Suhadolc in Mariji Mlakar, Igor Bratož piše ob stoletnici rojstva Franceta Dobrovoljca, avtorja Cankarjevega albuma, Andrej Kranjc opiše življenje in delo Franceta Habeta, geografa, speleologa in zgodovinarja, Pavel Mrak pa predstavi Božidarja Grabnarja, akademskega slikarja s kratkim življenjepisom in izčrpnim opisom njegovega dela. Janez Kos je za objavo pripravil protokol gradbenih parcel in hiš ter posestnikov v katastrski občini Vrhnika iz Franciscejskega katastra iz leta 1824 in komentar iz cenilnega operata iz leta 1832. Jure Kusetič in Tine Kernc pod naslovom Pozabljeni zid objavljata poročilo o najnovejši raziskavi dela rimskega zapornega zidu nad Vrhniko (Claustra Alpium Iuliarum) v okviru diplomske naloge na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Z nalogo sta se vključila v projekt Revizija Claustre Alpium Iuliarum, ki poteka v okviru Instituta Ivan Michler. Presenetita nas z vestjo o ustanovitvi tega inštituta za zgodovinsko topografijo, ki se bo prvenstveno ukvarjal z raziskavo in zaščito Claustre Alpium Iuliarum. Sonja Anžič nadaljuje z objavo popisov prebivalstva na prelomu 19. in 20. stoletja. Ta številka prinaša popis prebivalcev za Hrib iz leta 1890 ter za Staro Vrhniko in Veliko Ligojno iz leta 1900. Gašper Tominc s svojo kroniko pomembnejših dogodkov na Vrhniki v zadnjem letu seže prav do novembra 2007. Slede prispevki o Muzejskem društvu Vrhnika, in sicer poročilo o delu društva v letu 2006 in načrt dela za leto 2007. Ker je letos minilo 15 let od ustanovitve društva, zbornik prinaša še seznam vseh članov društva od ustanovitve leta 1992 naprej. Zbornik obsega 312 strani in ga bogati 128 ilustracij, nekaj je barvnih. Na naslovnici je slika Barje akademskega slikarja Božidarja Grabnarja. Zbornik bomo predstavili januarja 2008. M. O. Č.