»Junija 1942 nemški oficir pristopi k mlademu moškemu in vpraša: Oprostite, gospod, kje je Place de l'Etoile? Mladi moški pokaže na levo stran svojih prsi.« To so stavki, s katerimi je Patrick Modiano pri triindvajsetih letih zmagoslavno vstopil v francosko literaturo. Roman, iz katerega so iztrgani, se imenuje Place de l'Etoile in v njem je programsko zastavljeno obzorje vsega prihodnjega avtorjevega opusa. Patrick Modiano je namreč pisatelj Pariza, njegov natančni topograf. Nihče od francoskih pisateljev ne uporablja tako precizno imen ulic, trgov, hišnih in celo telefonskih številk. Nihče ne zna kot Modiano opisati ozračja pariških četrti, njihovega vonja, njihove preteklosti. Poti, tavanj, razdalj od enega do drugega. Patrick Modiano je iskalec sledi in obsesivni prekoračevalec razdalj, tako geografskih kot zgodovinskih. Ali še bolje: prekoračevalec, iskalec spomina. Njegovi romani se skoraj vsi dogajajo v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno. Spomin izpred pisateljevega rojstva? Patrick Modiano se je namreč rodil po letu 1945. Danes je torej star štiriinpetdeset let, za njim je več kot dvajset romanov, scenarij Lacombe Lucien, ki ga je napisal z Louisom Mallom, gledališka igra Polka in še nekaj fotografskih knjig, h katerim je prispeval tekst.