Ker se družina za praznike zbere pri zajtrku, je prav, da okrasimo tudi mizo. Če nam prti z motivi piščančkov, cvetja ali zajčkov niso pri srcu, pogrnemo enobarvni prt, morda imate ročno vezenega, na mizo postavimo vazo s cvetjem in pred vsak krožnik pisano jajce, ki smo ga namenili določenemu družinskemu članu. Če bomo na to pomislili že takrat, ko bomo jajčka barvali, potem nanje lahko napišemo tudi ime družinskega člana, skratka, nekaj bo samo zanj. Če imate za mizo najmlajše družinske člane, priložite kakšno drobno darilce – čokoladnega zajčka, piščančka...

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ker ker podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
družina družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
praznike praznik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
zbere zbrati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pri pri predlog; mestnik
zajtrku zajtrk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prav prav členek
da da podredni veznik
okrasimo okrasiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
mizo miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Če če podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
prti prt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
motivi motiv samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
piščančkov piščanček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
cvetja cvetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
zajčkov zajček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
pri pri predlog; mestnik
srcu srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
pogrnemo pogrniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
enobarvni enobarven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
prt prt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
morda morda členek
imate imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
ročno ročno splošni prislov; nedoločena stopnja
vezenega vezen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
mizo miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
postavimo postaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vazo vaza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
s z predlog; orodnik
cvetjem cvetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
pred pred predlog; orodnik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
krožnik krožnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pisano pisano splošni prislov; nedoločena stopnja
jajce jajce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
namenili nameniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
določenemu določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
družinskemu družinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
članu član samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Če če podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
pomislili pomisliti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
že že členek
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
jajčka jajčka samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
barvali barvati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
nanje name osebni zaimek; 3. oseba, srednji spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
napišemo napisati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
ime ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
družinskega družinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
člana član samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
skratka skratka splošni prislov; nedoločena stopnja
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
samo samo členek
zanj zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
Če če podredni veznik
imate imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
mizo miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
najmlajše mlad splošni pridevnik; presežnik, moški spol, množina, tožilnik
družinske družinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
člane član samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
priložite priložiti glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
drobno droben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
darilce darilce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
čokoladnega čokoladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
zajčka zajček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
piščančka piščanček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar