Za odnose z Avstrijo, pomembno gospodarsko partnerico - zaradi minule skupne zgodovine pa tudi kulturno in politično zanimivo sosednjo državo - je mogoče reči, da hipotetične teže Slovenija ni uveljavila. Avstrijska zunanja politika ji še zdaleč ne namenja enake pozornosti kot Češki ali Slovaški. Ne tedaj, ko si prizadeva, da bi uveljavila svoje interese - želje tedaj izraža bolj neposredno, skoraj ultimativno - pa tudi tedaj ne, ko reagira na kakšno stališče Slovenije. Že dvakrat je Avstrija na zasedanjih mešane komisije za gospodarsko sodelovanje protestirala zoper to, da je v slovenskih podjetjih slovenščina uradni jezik. Si lahko zamislimo, da bi protestirala zoper danščino v danskih podjetjih ali italijanščino v italijanskih? Domneva, da v Avstriji Slovenija velja za zanemarljiv mednarodni subjekt, potrdi tudi analiza pisanja tiska. Nesistematično je in se zvečine ne opira na lastne analize. Ob zapletih se zanese na uradne informacije, ki jih sporoči javnosti brez pomislekov, rekli bi državotvorno. Vtis, da je majhno težo mogoče pripisati zgolj objektivnim dejstvom, kot so omejenost ozemlja, prebivalstva in trga, ne bi bil pravilen.