Če gre za “identiteto“ haikuja, je seveda najbolj zanimivo ugotoviti, kako drugi ob drugih učinkujejo priznani (po pravilu v Ljubljani stanujoči) pesniki - ti se ukvarjajo s haikujem le priložnostno - in “pravi“ haikuisti, ki so večinoma bolj stanovitni pri pisanju haikujev in živijo na podeželju. (Zaradi priročnosti bi tem lahko rekli kar “naivni“ haiku pesniki.) Uredništvo se je odločilo za zanimivo razporeditev: od sedmih “pravih“ pesnikov jih je pet (Milana Deklevo, Marta Ogna, Vladimirja Gajška, Jureta Detelo in Iztoka Osojnika) postavilo na začetek bloka, Primoža Reparja na konec, Radeta Krstiča pa je kakor po pomoti pustilo sredi naivcev. Mogoče je v tem nekaj simbolike: razdelek je položen med dva pesnika v prehodu, na začetku je Milan Dekleva, ki se je po začetni haikuistični fazi uveljavil kot eden najuspešnejših slovenskih pesnikov našega časa, na koncu Primož Repar, ki se je šele v svojem zrelem obdobju posvetil haikuju. Edino za R. Krstiča velja, da ostaja ves čas nekje vmes - z vsem srcem je predan haiku poeziji, vendar ne samo njej. Kar zadeva naivce, se je med njimi znašla pisana - lahko bi se reklo novozavezna - druščina: prišleki, zdomci, ženske, outsiderji, resnični naivci, avtodidakti. Dva izmed slednjih - Rudi Stopar in Marjan Mauko - zastopata narečni haiku, tako kot nekateri hrvaški haikuisti skušata očarati občinstvo z uporabo lokalnih jezikovnih posebnosti. (Mauko pa ob tem tudi z zakladi, ki jih pridno koplje iz Pleteršnika.) Tu ni odveč omeniti, da je Mauko upokojen mežiški rudar, Stopar ugleden naivni kipar. Rajnka Dolores Terseglav je poleg avstralske kulturnice Pavle Gruden edina haikuistka v tej druščini. Prav na to sodelavko revije 2000 sem mislil, ko sem zapisal, da so nekateri v tem razdelku zastopani z izjemno majhnim številom zelo dobrih haikujev. Kar zadeva našo Avstralko Pavlo Gruden, se mi zdi, da objavljene pesmi zaradi očitnega artizma prestopajo meje pravega haikuja, ki nastopa tak, kakršen se je rodil, gol, brez ozaljšave rim. Bosanski pesnik G. I. Janković, ki je pred kratkim pri nas izdal štirijezično zbirko haikujev, izstopa s sporočilnostjo svojih pesmi, ki odražajo mračne dogodke polpretekle zgodovine.