V hišici s karirastimi zavesicami živijo Janko, Metka, oče in hudobna mačeha, oblečeni v živopisana jodlarska oblačila z obveznimi jelenčki in irharicami. Revni so, stiskajo se v skupni postelji (zelo posrečena režijsko-scenografska zamisel) in ubogajo vse, kar ukaže nikoli nasmejana mačeha (Olga Kacjan). Oče (Jurij Souček) je naivna copata. Janko in Metka (Aljoša Ternovšek, Barbara Kukovec) sta tipična rdečelična pravljična junaka, ki se znajdeta v vsaki situaciji (če se ne, pa že pravljična usoda poskrbi, da je vse v redu). Najlepša od vsega pa je sladka čarovničina hišica, seveda rožnata, okrašena z lectovimi srčki, sladkornimi okraski, pisanimi lizikami, medenjaki... in v njej čarovnica (Olga Kacjan), ki pleše, poje, je prijazno sladka in požrešno hudobna. Ne manjka niti ogromen palček, ki streže v njeni hišici... Vse je pretirano, vse je čez mejo, tako da tudi igralsko šmiranje, ki ga pri izkušenem starejšem igralskem paru ni malo, postane žlahtno igralsko podajanje, popolnoma primerno za tak tip izražanja. Igralsko sta bila v svojem tipiziranju prepričljiva Ternovšek in Kukovčeva, ki sta z natančno pretirano mimiko dosegala učinke tipizirane naivnosti in žlahtnega amaterizma.