Če ne bo snega in spolzkih obiskov spomenikov v BiH in se bodo rezultati vzporednih volitev izkazali za natančne, bo volilna kampanja pred drugim krogom hrvaških predsedniških volitev še bolj nevznemirljiva, kot je bila pred prvim. Josipović, ugleden profesor kazenskega prava in skladatelj, in Bandić, za katerim se vleče pisan rep afer od mešetarjenja z ločitvijo in družbenim stanovanjem do prometne nesreče pod vplivom alkohola, sta kot dan in noč, zato pravega neposrednega spopada ni pričakovati. Že pred prvim krogom se je Bandić izmikal (televizijskim) soočanjem s tekmeci, raje križaril po Hrvaški in menda naredil 25.000 kilometrov za nabiranje volilnih glasov po mestih in vaseh, za božični finale pred volilnim molkom pa v zagrebški mestni kavarni in na Cvetnem trgu zbrani množici delil bakalar. In Josipović, ki ga hrvaški mediji primerjajo s slovenskim predsednikom Danilom Türkom, lahko tak prazen populizem in že zdaj izkazano nepoznavanje predsedniških pristojnosti hitro uničujoče razgali. Kar pa ne pomeni, da v igri na različnih igriščih – eno v medijih in intelektualnih krogih, drugo na ulici in med politično vse bolj apatičnimi Hrvati – Bandić nima možnosti. Prej nasprotno, saj mu to uspeva v samem Zagrebu. Josipoviću bi tako šlo bolj na roko, če bo dokončno drugi sinoči vendarle presenetljivo tretji Andrija Hebrang iz povsem razdeljene HDZ.