ski raziskovalec Amotz Zahavi postavil LAŽNI ALARM Čustvene solze vsebujejo zanimivo teorijo, po kateri se vedenje in Mati se običajno nemudoma odzove značilnosti živali, za katere se zdi, da na (suhi) jok svojega nemočnega dojenčpravi pravcat kemični ogrožajo njihovo preživetje, izkažejo kot ka. Ko dojenček zraste v malčka, pa lahzelo koristne. Zakaj ima na primer pav ko jok, tako kot vsa druga sredstva kokoktajl, ki je povezan tako košat in pisan rep, če le-ta upočas- munikacije, postane predmet zlorabe. z našimi razpoloženji njuje njegovo hojo, ovira letenje in pri- Malčki in večji otroci z jokom pogosto tegne pozornost sovražnikov? In zakaj želijo zgolj pritegniti pozornost staršev. in čustvi. gazela, ko začuti, da jo bo napadel lev, Dario Maestripieri, primatolog z universkoči visoko v zrak kot vzmet, preden ze v Chicagu, opaža enako lastnost pri re oči predvajajo prostovoljcem. Nihče se požene v beg? mladičih opic rezus makaki. Ti najglas- ne sme hkrati videti para enakih oči s Te značilnosti živalskega vedenja so neje jokajo in tulijo takrat, ko nehajo piti solzami in brez njih. Prostovoljci moraprimer »načela ogroženih«, kot ga je mleko pri materi. Mati se sprva hitro od- jo nato opisati, kakšna čustva po njihopoimenoval Zahavi. Na zunaj so videti zove, ko pa opazi, da mladič ne tuli zara- vem mnenju izražajo oči osebe na sliki tvegane, saj terjajo veliko energije, spret- di lakote, se neha odzivati. Mladič po- in kako bi se odzvali na osebo s temi nosti in privlačijo preveč pozornosti. tem joče vse redkeje, saj opazi, da jok čustvi. Toda po mnenju Zahavija imajo tudi po- nima želenega učinka, postane pa tudi Rezultati jasno kažejo, da slike oči, membno sporočilno vrednost. ki pretakajo solze, vzbujajo Vzemimo za primer prvi navgloboka čustva, predvsem žapični gazelin skok, zaradi katelost. Slike oči z izbrisanimi solrega žival izgubi dragocen čas, zami so pri opisovanju čustev v katerem bi se lahko oddaljila povzročale več težav, predod plenilca. Vendar s skokom vsem ugibanje. V njih so proplenilcu tudi sporoča: »Tako stovoljci zaznali vrsto čustev, hitra sem in tako visoko lahko od žalosti in groze do dolgoskočim, da me ne boš nikoli časja. Cornelius na podlagi teujel. Zato ne zapravljaj svojih ga sklepa, da dajejo solze joku moči.« Lev ali leopard pogosto ključno sporočilno dimenzijo. prestrežeta sporočilo in pretehV zadnjih šestih milijonih tata koristi in tveganje trenutlet je človeška vrsta doživela nih okoliščin ter se nato morštevilne spremembe, predvsem da odpravita na lov za lažjim od vratu navzgor. Velikost naNekatere `ivali imajo solzovode, vendar samo za čiščenje, vlaženje plenom. ših možganov se je početverila, in celjenje oči. Solze imajo morda podoben spremenilo se je mišičje našega pomen pri bitjih z močnim socialnim samostojnejši, kar mu daje na dolgi rok obraza in s tem način izražanja čustev. nagonom, kakršen je človeški. Opazne boljše možnosti za preživetje. Pri člove- S čustvovanjem povezani deli možgaso, vendar zameglijo vid, zaradi česar ku so prav solze tiste, ki opozarjajo, da nov so se na neki točki povezali s solzniso lahko tvegane. Ker so povezane samo je jok pristen. Če mati v otrokovih očeh ma žlezama tik nad očesi. Kompleksni z resnično globokimi čustvi, jih je zelo ne opazi solz, takoj ve, da se otroku ne medsebojni odnosi so terjali kompleksne načine komunikacije – pri človeku je težko ponarediti. Pošiljajo jasno spo- godi zares slabo. bil to najprej govor. In potem še solze, ročilo, da so čustva, zlita v solze, reski so gola čustva povezale z visoko razTOLAŽBA nična in da jih je treba jemati resno. Solze nenazadnje razkrivajo naš najbolj ranRandolph R. Cornelius, profesor psi- vitim umom. S solzami lahko iz sebe izljivi delček osebnosti. Ko dosežemo toč- hologije z Vassar Collegea in strokov- lijemo kipeča čustva, ki vrejo iz naše prko, na kateri zajokamo, smo podrli vse njak za človeški jok, od leta 2000 izvaja vinske biti in presegajo besede. Z njimi zidove okrog nas in sprostili vse zavore. zanimivo raziskavo o solzah kot sredst- izražamo globoko žalost, razočaranje, Morda so prav močne čustvene vezi, de- vu tolažbe. S študenti zbira slike ljudi s bolečino, radost ali veselje. Solze nas poloma tudi ob pomoči joka in solz, poma- solznimi očmi. Ko najdejo primerno sli- nesejo tja, kamor nas besedne zveze in gale človeškim skupnostim, da so se ko, naredijo dve različici: originalno s zlogi ne morejo. Brez njih preprosto ne med seboj povezale trdneje kot bi se si- solzami, na drugi pa solze računalniško bi bili ljudje. cer. A. B. izbrišejo. Posnetke nato pomešajo in paFoto arhiv Misteriji