Dušan je imel drugo srečo: čim je začelo vpitje, se je Sferza vrgel proti njemu, Dušan se je s stolom izmaknil, tako da je Sferza padel po parketu. Dušan se je umaknil, zaklenivši sobo za seboj niz stopnišče, čez dvorišče in streho proti kolegiju na varno. Ostal sem poslednji, ko je Sterniša začel vpiti. Kljub temu, da ne smem streljati, sem imel namen streljati; bilo pa je nemogoče, ker sem imel pištolo zaprto. Nazadnje mi je roko, v kateri sem imel pištolo tako zvil, da mi jo je zlomil in mi je pištola padla iz rok. Podvojil sem moč in sem Sterniša vrgel v kot in se umaknil po stopnicah navzdol. /…/«