Uradno ime: republika Kuba Državna ureditev: socialistična republika Površina: 110.861 KM² Št. prebivalstva: 11.830.000 Glavno mesto: havana Uradni jezik: španski Denarna enota: kubanski peso Prenočišča: Prenočevati je treba v casas particular. Označene so z zeleno črko a, nalepljeno na hišah. Cena prenočišč: od 6 do 25 dolarjev za sobo, odvisno od kraja, kjer bivate, predvsem pa od pogajalskih sposobnosti. Hrana: fižol, riž, krompir, svinjsko meso; govedina je prepovedana, dovoljena je le za bolnice in hotele. V obalnih mestih prevladujejo ribe, presenetijo pa vas lahko tudi z zelo okusnim jastogom. Sendviči in pizze na ulicah so za lokalno valuto skoraj zastonj - 30 do 50 tolarjev za kos, cene za kosilo in večerjo v casas particular pa se gibljejo od 4 do 10 dolarjev. Prevozi: dobro organiziran javni prevoz. Za relacijo Havana – Santiago de Cuba je potrebno za avtobusno karto odšteti 52 dolarjev. Vlak je občutno cenejši, vendar manj pogost. Edina država na svetu, kjer je avtoštop zakonsko urejen. Varnost: zelo varna država, za kar skrbi Castrov režim. Država brez drog, orožja in kriminala. Povsod po mestih je veliko policije, turisti in popotniki so zelo zaščiteni. Viza: ni potrebna. Potrebna je turistična kartica, ki jo je možno kupiti na letališču. Stane 20 dolarjev. Dogajanja na Kubi ne manjka. Diskotek je veliko, matineje v barih in klubih so prav tako vredne obiska. Ponavadi se začnejo okrog štirih popoldan in trajajo do osmih. V Havani priporočam Casa de la musica Miramar, diskoteko Mileocho ter Chevere (kjer je za 10 ameriških dolarjev odprt bar), pa še Diablo Tun Tun ter la Chorrera. Poleg tega so žuri dan in noč tudi na ulicah. Na lastne oči sva se prepričala o pregovorni lepoti Kubank. Videla sva nekaj tako lepih deklet, da se jim lahko priklonita sami Beyonce Halle Berry. Dokaj hitro tudi spoznaš, kaj pomeni embargo z Ameriko – o napisih najprepoznavnejših blagovnih znamk, kot so Coca Cola, Pepsi, Nesttle, ni ne duha ne sluha. Kuba je vse in hkrati nič. Samo dve možnosti sta, lahko te zasvoji, zelo hitro pa si lahko tudi razočaran in se tja nikoli ne boš več hotel vrniti. Res je zakomplicirana država, pa vendarle, ko se ti pa enkrat uspe prebiti na njihov nivo, postane Kuba neverjetna. Nama je uspelo in deželo sva vzljubila. Osnove španščine so prej nujne kot dobrodošle, le tako se lahko ljudem približaš. Drugače boste na Kubi po nepotrebnem plačevali preveč denarja. Je dežela nasprotij, na eni strani revščina, beda in prosjačenje, na drugi strani lahkotno, brezskrbno, čeprav osiromašeno življenje, ki si ga ljudje popestrijo s plesom in glasbo. Tisti, ki se pomanjkanja ne zavedajo, živijo srečno in popolno življenje, vsi ostali živijo v ujetništvu. Kube si ne moreš predstavljati, dokler je ne doživiš. Preteklost, ujeta v en sam trenutek, in poskus, da bi se pomaknili naprej. So mlade punce, ki si iščejo boljše življenje v objemu turistov, je dežela, ki ima brezplačno zdravstvo, zdravil pa ni in ni. Internet za osebno uporabo na Kubi ne obstaja, na voljo je le za turiste. Premorejo dva časopisa z največ osmimi stranmi in tri televizijske programe. Na prvem so risanke, drug program je izobraževalne narave, na tretjem pa 24 ur na dan predvajajo govore njihovega odrešenika, voditelja komandanta Fidela Castra. Vse svetovne glasbene uspešnice se pojejo v španščini, angleščine ni - z izjemo besedic I love you, ki jih tu in tam slišiš na ulici. Kuba je polna vedno nasmejanih, neobremenjenih in sproščenih ljudi, ki so skoraj brez vsega, pa so ti nekateri kljub temu pripravljeni dati še tisto malo, kar imajo. Jo vzljubiš ali zasovražiš – vmesne poti ni. Za Kubo potrebuješ čas, ker ti lahko da veliko. Ko si enkrat tu, ti ljudi pomaga razumeti sposobnost, da dojameš in sprejmeš njihovo življenje takšno, kot je. In ko se vrneš domov spremenjen, začneš ceniti tisto, kar si pustil za sabo. Čar Kube so prav malenkosti, ki jih ne pozabiš zlahka. Presodite sami! Predvsem pa pazite, da ne pustite srca tam doli, kar se vam lahko zelo hitro zgodi. Tekst: Darin Geržina