Na Hrvaškem so pred letom javno razpravljali, ali potrebujejo zakon, ki bi prepovedoval vsakršno izobešanje in uporabo nacističnih svastik ali orlov. Po pisanju Vjesnika so nekatere stranke predlagale, da se za podobno stališče odločijo tudi v zvezi s komunističnimi znaki. V Franciji je razstavljanje ali prodaja nacističnih simbolov kaznivo, vendar v kazenskem zakoniku ni besede o prepovedi propagiranja stalinizma - kot zločinskega ekstremizma levice. »Dojemanje posameznih totalitarnih režimov je,« razmišlja Blaž Kovačič, »namreč odvisno od zgodovinskega konteksta«. V Veliki Britaniji, kjer nacizma niso poznali v tolikšni meri, je provokativnost nacističnih (in tudi drugih, komunističnih) emblemov precej manj močna kakor, denimo, v Nemčiji, kjer so povsem prepovedani in ljudje nanje še posebej občutljivi. »Svastike zatorej nimajo kaj iskati niti v računalniških igrah.« Da sta na Otoku pomenljivejša kontekst in namen, dokazuje pogosta raba emblemov v punkovski ikonografiji, kjer naj bi podobno kakor portret kraljice s sponko v nosu (na albumu skupine Sex Pistols) predvsem umetniško šokirali. »Čeravno je meja med svobodo umetniškega izražanja in njeno zlorabo navadno težko določljiva.« Zagotovo pa je kaznivo - kajti gre za razpihovanje nestrpnosti in rasne mržnje - zlorabljanje simbolov na sovražno naravnanih protestnih shodih, na letakih in v pamfletih. V Italiji, še piše Vjesnik, so prepovedani napisi Naj živi fašizem, na primer, ki pozivajo k fašističnemu gibanju, in tudi navijači nogometnega kluba Lazio, v katerem igra Srb Siniša Mihajlović, se ne bi smeli spogledovati z (pred časom ubitim) vojnim zločincem Arkanom. Potem ko so po neki tekmi razpeli velikanski plakat V čast tigru Arkanu, so se razplamtele polemike, češ da je nedopustno poniževati kateri koli narod ali poveličevati zločinca med športnimi prireditvami, ki so vendarle izraz zdravega telesa in duha. Zaradi spornosti fašističnih simbolov pa je močno užaljena Mussolinijeva vnukinja, Alessandra Mussolini, v neki televizijski oddaji negodovala, da je prepovedovanje napisov - povezanih z njenim dedom in gibanjem, ki so ga naposled podpirali številni Italijani - početje hinavcev. Z ždenjem za zapahi bi se podobno končalo še razkazovanje peterokrake zvezde kot emblema ultralevičarskih Rdečih brigad ter pisanje ali vzklikanje Naj živijo Rdeče brigade! A medtem ko bi tudi vsakemu Poljaku, ki bi javno pozival k totalitarnim metodam bodisi fašizma bodisi komunizma, pretila do dveletna zaporna kazen, se skupini nacistično opravljenih, ki bi se sprehodili skozi judovsko četrt v Združenih državah Amerike, po Kovačičevih besedah ni bati kazni. »Celo bojevniki iz ameriškega združenja za človekove pravice v takem primeru zakričijo, češ da gre vendarle za svobodo izražanja. Pa sovražna govorica ne prispeva k demokratičnemu dialogu, ampak ga najeda.«