Ni odveč opomniti, da slovensko zgodovino vedno znova zaznamujejo medsebojni spori, ki bi morali biti ponovni opomin novim in novim generacijam Slovencev. Zakaj? Ker je lahko upor in odločitev zanj za zvestobo in negovanje lastnih običajev in kulture ter hlapčevsko poslušnost, klečeplazništvo in izdajstvo kot izgovor za preživetje na drugi strani, vedno aktualen. Videti je, da tudi danes. Misli je zapisal Ivo Ferbežar v spremni besedi. Toliko za uvod h knjigi, ki je prvič izšla leta 1946. Ne pomislite, da vas bo povest dolgočasila. Prav narobe. Če bi ne prebrali uvoda, bi morda celo pomislili, kako ste mogli spregledati današnjemu času tako primerno delo. Verjamem, da poznate Pod svobodnim soncem Finžgarja, tudi Jalnove Bobre. Mladec Dragožit je nekje vmes. Zvedeli bomo, kaj se je dogajalo v času pokristjanjevanja Slovencev. Opisana je borba naših pradedov za neodvisnost, spori med knezi, borbe za verski in politični vpliv. Prijetno branje in upam si trditi, da bodo po tej zgodovinski povesti radi segli tudi odrasli. Nekaj besedi "zasluži" še avtor Venceslav Winkler, rojen 1907 v Lokvah, Trnovski gozd, umrl v Ljubljani 1975. Največ se je ukvarjal z mladinskim pripovedništvom. Pisal je umetne pravljice in jih objavljal v zbirkah. Po pripovedno snov je segal tudi v daljno preteklost (Hribčev Gregec, Petelinje pero, Koča ob cesti). Pisatelj je znal resnični svet preplesti z domišljijskim. Dobili smo pripoved O fantu, ki je znal žvižgati. Dogajanje med NOB opisuje v dveh pripovedih: Drejc z Višave in Šesti mora umreti. Življenju mestne in primestne mladine je posvetil knjigi Gadje iz Šiške in Tisti iz Zelene ulice. (ma)