Kot smo že omenili, je pridelava jabolk v nasadu običajna oziroma poteka na način, ki je najbolj pogost v Sloveniji. Nasad je že nekaj let vključen v organizacijo SIPS (Slovenska integrirana pridelava v sadjarstvu) in se drži pravil te pridelave. In kaj je to integrirana pridelava? Po definiciji integrirana pridelava pomeni ekonomično pridelovanje visokokakovostnih plodov z ekološkimi metodami, ob uporabi agrokemičnih snovi, ki ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja. Škodljive organizme v nasadu zmanjšujemo pod prag škodljivosti predvsem z uporabo znanja o kemičnem varstvu rastlin, v povezavi z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi, s tem da je težišče pozornosti osredotočeno na varovanje nam koristnih organizmov, kot so roparske pršice, najezdniki, tenčičarice, ptiči in drugo. V praksi to pomeni, da predvsem pri izbiri kemičnih sredstev uporabljajo tista, ki so za okolje čim bolj prijazna in ne ovirajo razvoja koristnih osebkov. Kemičnemu varstvu rastlin se na žalost v sodobni pridelavi jabolk ni mogoče izogniti, lahko pa z uporabo znanja o samih fitofarmacevtskih sredstvih, o načinu škropljenja in s spremljajočimi agrotehničnimi ukrepi močno zmanjšamo njihov škodljivi vpliv na okolje. Večina škropljenj v nasadih je namenjena zatiranju bolezni in je opravljena s fungicidi, to je s sredstvi za varstvo rastlin iz zadnje skupine strupenosti, z zanemarljivim vplivom na preostali živi svet v sadovnjaku. Škropljenje z okoljsko bolj problematični insekticidi pa se načeloma uporabljajo redko, na 1-3 leta, s tem da se izberejo takšni, ki delujejo v zelo ozkem spektru, specifično le na ciljno vrsto škodljivca. Za ohranjanje pestrosti biotopa je v nasadih, vključenih v integrirano pridelavo, treba skrbeti za ohranjanje živih meja in grmičevja ob robovih sadovnjaka, negovanje raznovrstne podrasti, urejanje skalnjakov in kupov vejevja kot skrivališč za ježe, rovke in podlasice, postavljati je treba valilnice za koristne ptice, nameščati visoke drogove za privabljanje ptic roparic, ki iztrebljajo voluharja, skrbeti morajo za ohranjanje lisic, kun, dihurjev in mačk ter nadzorovati koristno favno. Omeniti je treba, da je v SIPS vključena že več kot polovica slovenskih jablanovih sadovnjakov.