zaman. Oznanja pričetek jeseni in konca neke poti, zrelost pač, ki bo prinesla svoje sadove. Ni znano, kdaj so začeli postavljati klopotce v vinograde Slovenskih goric in Haloz, čeprav jih danes najdemo tudi drugje. Tudi ni znano, kdo je konstruktor te naprave, ki jo poganja veter. Ne gre zgolj za tehnični izdelek, saj ima več sporočil in njegovo klopotanje ni namenjeno le ptičjemu strahu. Ptiči se pravzaprav navadijo na njegov glas. Tudi vetra ni vedno, da bi poganjal vetrnico, zato je klopotec kdaj pa kdaj tiho in ne dela. Zato tudi ni najbolj zanesljiv odganjalec, nikoli sitih ptičev, v vinogradu. Nekateri viri govore, da so klopotec začeli postavljati nekako v sredini prejšnjega stoletja, drugi spet, da je ta naprava stara že najmanj petsto let. Dr. Niko Kuret v »Prazničnem letu Slovencev« piše: »Čudno se zdi, da v starih poročilih o prleški bratvi, o klopotcu še ni glasu. Tako imenovani dopisnik iz Ormoža v Novicah l. 1853 obširno opisuje bratvo, ne omenja pa klopotca. To nam vzbuja sum, da je klopotec iznajdba šele druge polovice prejšnjega stoletja.« Lahko je res, lahko pa je opis klopotca samo po naključju izpuščen. Klopotci so znanilci nečesa lepega. Njihov glas ima posebno govorico. Klopotanje ima svoj ritem, intenzivnost, veter ga obrača nad vinogradniškimi prostranstvi. Je vizualna in zvočna sestavina vinorodnih krajev. Naznanja čas, ko se grozdje v goricah prične mehčati, ko zaprejo kure v kurnike in ko so včasih otrokom zabičali, da odslej ne smejo v gorice, ker na grozdju vse do trgatve sedi kača. Ko zori grozdje, mora imeti gorica mir. Ta mir so najtežje prenašali otroci in še gospodar je nekdaj spoštoval ta običaj in le redko zašel v gorice. Včasih pa je na veselje otrok kakšen dobrodušen gospodar kačo le ukanil in prinesel otrokom sladkega grozdja, da so ga še pred trgatvijo poskusili. Grozdje se je pričelo običajno mehčati sredi avgusta, zato se je vse do danes ohranil običaj, da se klopotci postavljajo 15. avgusta, za veliko mašo - veliki šmaren. Postavljanje klopotca je bilo včasih pravo praznovanje goričancev, vinogradnikov, kajti pesem klopotca v jesenskem vetru je oznanjala pričetek veselega časa, ko se vinogradnik veseli nečesa, kar je že opravil in je že končano, a hkrati še živi v pričakovanju nečesa, kar bo še prišlo - to je vinogradniške letine in njene kakovosti.202 Dober mojster, ki je klopotec pripravljal celo leto, ga je izdelal kar iz pet vrst lesa. Klopotec ima več sestavnih delov, glavni pa so: - ščap (drog), ki nosi klopotec in je na vrhu oblikovan tako, da se na njega nasadi stolček, - stolček, ki nosi gredelj, - gredelj (gred) ima luknje, v katere se pritrdijo macleki, - macleki (kladivca), morajo biti razporejeni tako, da nikoli ne udarita dva hkrati. Pritrjeni so na vilčice. - deska, po kateri udarjajo macleki mora viseti na žici (ketnici), da ima lepšo pesem, - vetrnice, ki lovijo veter, - rep, obrača klopotec proti vetru,