In zakaj izbor treh likov iz preteklosti, ki niti niso vsi hkrati povezani z glasbo? Marilyn in Elvis že, ampak Tito? "Saj bi se lahko oblekli v narodne noše, a se potem ne bi razlikovali od poplave slovenskega turbofolka. Edino pomembno je, da se na odru zabavamo, da je publika sprejela pesem, da si jo žvižgajo in da se odlično uvršča na radijskih glasbenih lestvicah." A vprašanje je, kaj tak "urbofolk" izdelek pomeni za samostojno kariero vsakega od njih. Za Steffania, ki že od časov Game Over ni rapal na odru, verjetno ne zelo veliko, še naprej bo pisal. Mirna, ki je poletje zaznamovala z belo perzijsko muco in roza oblekico, se v lastnem glasbenem izrazu še najbolj približuje simpatično avšasti podobi Marilyn. Domen pa ima srečo, da je legenda rokenrola z njim že od glasbenih začetkov, sicer mu oboževalke ne bi odpustile izleta v prirejene narodne viže. Sploh zdaj, ko daje fant s festivalsko bero nagrad vse bolj vtis upornika, porednega fanta, ki upošteva v glavnem le svoja pravila.