Astma je bolezen, za katero je značilno, da se kaže v ponavljajočih se napadih dušenja, ki ga spremljata piskanje v prsih in kašelj. Pri lažji obliki bolezni težave v določenem času minejo bodisi spontano ali pod vplivom zdravil in se bolnik med napadi lahko počuti čisto zdravega. Toda pri nekaterih bolnikih preide astma v kronično stanje. To pa pomeni, da tudi med akutnimi poslabšanji težave ne izginejo popolnoma. Še danes ne vemo čisto natančno, zakaj nastane astma. Dednostni dejavnik je pomemben. V družinah, kjer odrasli člani trpijo za astmo, zbolijo otroci 6-krat pogosteje, kakor v družinah, kjer te bolezni ni. Ni še dolgo tega, ko so mislili, da je alergija (preobčutljivost) na določene snovi, ki jih imenujemo alergeni, glavni dejavnik pri nastanku astme. Inhalirani alergeni so najbolj pogosti specifični dejavniki, ki sprožijo astmo. Delimo jih na sezonske alergene, kot so pelodi trav, dreves, plevela, spore plesni, in alergene, ki delujejo vse leto, kot so hišni prah s pršico, živalski epiteli (koža, dlake). Astmo pa sprožijo lahko tudi zaužiti alergeni v hrani (mleko, moka, konzervansi, umetna barvila itd.). To je t.i. alergijska oblika astme, ki se najpogosteje pojavlja pri otrocih in mlajših ljudeh. Toda pri velikem številu bolnikov alergije ne moremo dokazati. V resnici pa je alergija le eden od številnih dejavnikov, ki lahko povzročijo ali sprožijo astmo. Znanstveniki so ugotovili, da se sapnice pri vseh oblikah astme po vdihavanju določenih zdravil (metaholin, histamin) skrčijo. Tako so prišli do spoznanja, da je čezmerna odzivnost sapnic glavna značilnost pri vseh oblikah astme, ne glede na to, ali je vpletena alergija ali ne.