Osebe s senenim nahodom nimajo težje bolezni, jim pa slednji lahko zelo zagreni življenje. Omenjene težave so najpogostejše pri najbolj aktivni populaciji, pri odraslih osebah med 20. in 40. letom starosti. Njihovo število se iz leta v leto veča, v Sloveniji jih ima od 15 do 20 odstotkov odrasle populacije. Pred dobrim desetletjem jih je bilo veliko manj, okrog 10 odstotkov. V alergološki ambulanti bolnišnice na Golniku se v spomladanskem času dnevno oglasijo vsaj štiri osebe s težavami značilnimi za seneni nahod. Od februarja do maja največ težav povzroča cvetni prah dreves, maja se mu pridružijo še pelodi trav in pozno cvetočih dreves, od junija do oktobra pa je intenzivno cvetenje zeli. »Največ težav povzročajo trave, najpogostejše preobčutljivosti za pelode dreves so pelodi leske, jelše, breze, v Primorju tudi cipresovk. Na čedalje večje število ljudi s senenim nahodom vpliva onesnaženost ozračja, kajti dokazano je, da pelod vezan na delce žveplovega dioksida, dušikovega oksida in ozona hitreje sproži senzibilizacijo, ki je predpogoj za občutljivost. Poleg tega ti delci delujejo lokalno na sluznico naših dihal in njihovo draženje, našteto pa lahko hitreje spodbudi alergijsko reakcijo,« je povedala specialistka internistka Nisera Bajrovič, dr. med., z bolnišnice na Golniku.