pa so iz peči pobrali celo napol pečene hlebce kruha. Sodelavec rdečega režima Viktor Kravačenko se spominja pretresljivega odkritja: »Ko je bilo žito dostavljeno v žitnico ob železnici, sem povsem slučajno odkril nekaj, kar me je močno pretreslo. Šel sem v stavbo iz rdeče opeke, in tam sem naletel na tisoče vreč žita, ki so bile shranjene tu še od preteklega leta - 1932. To so bile državne rezerve za to okrožje, a ljudem so jih tajili. Na stotine ljudi, ženske in otroci, so imeli hrano tako rekoč pred vrati, a zanjo niso vedeli. Kmetje, ki so bili z mano, ko smo odkrili državne rezerve, so komaj verjeli, da je mogoče kaj takega, in preklinjali vse po vrsti. Tako sem prišel do zaključka, da se verjetno kaj podobnega dogaja tudi po drugih ukrajinskih krajih, medtem pa ljudje zaradi politike umirajo.« Marsikatera mati s podeželja je odložila svojega otroka kar na železniške vagone, ki so peljali proti Kijevu, upajoč, da jih bo tam posvojil kakšen sočuten človek. Tudi starejši so se zatekali v mesta, saj so bili prepričani, da bodo tam laže preživeli, a ni bila tako. Od lakote so se opotekali