Doslej je imel Janša s svojimi partnerji srečno roko, ker so se bolj kot s svojimi koristmi in interesi ukvarjali s tem, kaj si bo Janša mislil o njihovih dejanjih. Tako smo imeli od Depale vasi sem komično situacijo, ko sta najprej Peterle, potem Podobnik skušala Janšo opetnajstiti, a se hkrati vseskozi opravičevala in dokazovala, da sta na pravi strani. Janša ju je vseskozi snubil v koalicijo, ki bo pripeljala do zmage, a ni izpustil nobene priložnosti, da ju diskvalificira. Ko se je na čelu združene stranke pojavil dr. Zagožen, ki je resen človek, se je zdelo, da je teh odnosov konec. Še v torek zvečer je Zagožen rekel, da je v celotni kolobociji nesporno edino dejstvo, da koalicija, ki postavlja Bajukovo vlado, ni dobila 46, ampak le 45 glasov. No, že naslednji dan si je premislil in začel ponavljati Peterletovo in Podobnikovo napako ter ponavljal nekakšne neartikulirane in slabo argumentirane misli o potrebnosti in smiselnosti tožbe. Koga? Najprej še tega niso vedeli, zdaj pravijo, da parlamenta. Kljub morebiti vprašljivi legalnosti postopka je bila preverjena prava namera zmedenih obkroževalcev in posledična pat pozicija, ki je dala nesporno legitimnost ugotovitvi o premajhni podpori vladi dr. Bajuka. In javnost? Javnost se po empiričnih preverjanjih odziva skrajno neodgovorno in nagrajuje tiste, ki pomladni cirkus gledajo od strani dr. Drnovška in LDS. Sodrga pač. No, beseda sodrga ni isto kot beseda golazen; je nekako bolj kulturna. Navsezadnje jo izreka kulturni minister Bajukove vlade.